Tako, da nanj pazimo in ne krivimo ročk. Če jih skrivimo jih moramo potem naravnati nazaj. Zaželjeno je, da igralno površino redno čistimo z vodo, ročke pa s pomočjo robčka pošpricamo s silikonskim sprejem (v trgovini stane okoli 4 evre). S silikonskim sprejem nikakor ne smemo pošpricati površine hokeja! Kasneje boste opazili, da luknje (posebej na sredinski) na ročki postajajo malce večje, zato je zaželjeno, da vanje prilimamo nekakšne rinčice – take kot uporabljajo pri šiviljstvu, ali pa kaj drugega plastičnega, da se odprtina ne poveča. Zaželjeno je imeti še vsaj rezerven pak ter mogoče rezervne igralce, kajti ni izključeno, da se kdaj ne bi odlomila noga od igralca itd.

Med igro sčasoma ugotovimo, da se pak dostikrat odbije ven iz gola. Po pravilih tak zadetek ni veljaven in tekma se nadaljuje naprej. Zato so pri mednarodni zvezi določili, da se mora dno gola izrezati, tako da med igro prihaja do več regularnih zadetkov, srečanja pa so s tem seveda bolj poštena. Dno lahko izrežemo z olfa nožem, majhno žagico ali pa "odvečno" plastiko izžgemo s spajkalnikom. S sekundnim lepilom nato pod dno hokeja prilepimo blago, da se pak ob golu ujame. Malce boljša (a tudi dražja) varianta je uporaba t.i. predalčkov oziroma šuplakov, ki jih pritrdimo pod gol. Uporaba le-teh je najbolj praktična in zelo enostavna, saj se šuplak na hokej pritrdi v samo nekaj sekundah, prav tako pa ga v momenu spravimo dol s hokeja.